neke vrste zen

12.11.2009 ob 14:58

Lepo je biti kokoš,

na svetu lepšega ni,

kot tolsta krotka kokoš,

ki se ji dobro godi…

Prijetno mirno živim

in jajce znesem vsak dan,

razburjati se ne smem,

ker slabe živce imam…

Vendar leteti ne znam,

a je še bolje tako,

saj kdor visoko leti,

prav nizko pade lahko.

Svetlana Makarovič- ideja in pol :-) !!!)

Za trenutek odložiti delo in poslati na oddih vse žive in nežive parazite materialnih in nematerialnih oblik, s tega ali onega sveta, požvižgati se na vse in vsakogar, pokazati osle svojim možganom, življenjske modrosti na štrik za cote, vljudnost, empatija, odgovornost in podobne sitnosti… lepo se imajte še naprej, poiščite si drugega gostitelja, “pridem takoj”… :mrgreen:

Neznansko olajšanje bi znalo biti. Neke vrste zen ;-) .

Se mi zdi, da bo potrebno kupiti vstopnico za kurnik.

  • Share/Bookmark

Ni se za prihodnost bati, kužki bodo mogli srati!

12.10.2009 ob 13:58

Jaz: Dober dan!

Trgovka: Dober dan! S čim lahko postrežem?

Jaz: En hlebec polnozrnatega, prosim.

Trgovka: Izvolijo…

Jaz: Hvala. Koliko dam?

Trgovka: 40 dekagramskih bobkov.

Jaz: ?

Ja, dragi moji. Tako bo. V tajvanskem mestecu se je že začelo. 2,5€ za kilo pasjega kakanja.

Samo vprašanje časa je, ko bodo tudi pri nas klošarji nehali fehtariti za drobiž in bodo za vami, ko boste nič hudega sluteči sprehajali svojega štirinožnega prijatelja, hodili z plastičnimi rokavicami (ali celo brez njih :roll: ) in čakali kdaj bo kuža opravil potrebo. Izraz na njihovem obrazu bo ostal namontiran za vprašanja in izjave tipa – Gospod, a mate kej drobiža? Sem izgubil denarnico pa na vlak moram, nimam za bencin, parkirišče vam šparam itn … Mimika bo vedno ista, stavki se bodo pa spreminili. Novi punch line bo – A je Vaš spoštljivi kuža že? Gospod, a lahko jaz tole poberem. Gospod, evo lahko kar tukaj v rokavico …

Ta pridni bodo moral delat največ 4 ure in ne da bo samo za karto, špricer, pivo, šut. Še za kruh bo ostalo. Mogoče celo za najemnino. Ekstra pridnim celo za lizing za avto.

TO JE PRILIKA ZA BIZNIS, NE BUDI TELE

YouTube slika preogleda

Ne bodi len, sem takoj izdelal poslovni načrt.

1. faza: Za začetek ugrabljam potepuške pse in jih skrivam v staro šterno, dokler ne pojerbam kakšen ranč in postavim poslopja s kletkami. Da bo živina sama skrbela za reprodukcijo, je itak jasno. Pobegnit pa tudi nimajo kam.

2. faza: Poslopje bo dimenzionirano na 1000 glav živine, tako da jih lahko komot noter natlačim cirka 5000. Mrežna konstrukcija kletk bo omogočala neovirano odvajanje blaga po tekočem traku direktno na prikolico. Hranil jih bom s kostno moko in odvajalom, da bo pridelka čim več.

3. faza: Ko bo kapitala zadosti, bom postal zajeban kapitalist. Morda že tudi prej. Podkupil bom vse občinske uradnike (s pridelkom, seveda) in pokupil čisto vse zelenice v mestu. Če bo treba kakšen gozdiček posekat, ali hišico nebogljene socialno ogrožene družinice podret, nič ne de. Slednjim lahko ponudim začasno prebivališče v šterni iz prve faze, ki sem jo v spomin svojem poslovnem podvigu preuredil v muzej posvečen meni osebno. Stanarino lahko oddelajo z delom na farmi in zunaj.

Na zelenicah bom posijal specijalno travico, da bo vabila še druge kosmatince in bom lahko pridelek (no, ne jaz, ampak podnajemniki iz šterne) pobiral še tam.

4. faza: Farmo dam v izposojo za snemanje resničnostnega šova.

5. faza: Naveličam se vsega skupaj, kužke prodam tajski restavraciji, kjer bodo za njih prav lepo poskrbeli, jaz pa se z družino odselim na Kubo ali Jamajko in uživam do konca svojih dni.

To je to. Grem brž na lov, da me kdo ne prehiti. S sloganom: Ni se za prihodnost bati, kužki bodo mogli srati. V svetlejšo prihodnost.


  • Share/Bookmark

Türk: Pa naj Cerkev uvede svoj davek (bi se lepo slišalo, anede?)

17.09.2009 ob 12:06

“Cerkev ima odgovore na vsa vprašanja, vmešava se v vse, potem pa naj uvede še cerkveni davek, ki bi ga plačali verniki, in potem je država ne bi več financirala. Tega davka pa ne bi plačali protestanti, judje, pravoslavci in agnostiki ter ateisti,” je dejal Mesić v intervjuju za Jutarnji list ter izzval žolčne odzive.

O, kako zelo se strinjam.

  • Share/Bookmark

Dilema

9.09.2009 ob 14:02

Pol leta nazaj mi je umrla mati. Pogrešam jo zelo. Itak. Vendar je tukaj še nekdo, ki jo pogreša še bolj. Nekdo, ki je takrat izgubil življenskega sopotnika. Partnerja in najbližjega prijatelja v zadnjih 35-ih letih. Nekdo, ki je zadnjih pol leta vidi samo na fotografiji na polici. (Pa še resna je na njej.) Nekdo, ki pogreša njen glas in njen smeh. Oče.

Dilema:

Ali naj očetu predvajam najin poročni dvd na katerem je obilo obojega? Ali mu bom s tem naredil več škode kot koristi? Ali je prezgodaj?

Vem, da ne bi rad bil zraven, ko ga bo prvič gledal.

  • Share/Bookmark

(Ne)miren spanec ali WTF happened last night?

7.09.2009 ob 09:54

Če se danes zjutraj slučajno sprašujete: Kaj je to bilo ponoči? Zakaj sem se zbujal/a in premeteval/a? Kaj mi je motilo, sicer miren, spanec? Odkrito … Pojma nimam! Smo pa imeli tudi pri nas podobne težave. Štirje od petih prebivalcev naše hiše se je danes ponoči zbudilo med 2:30 in 3:30. Potres? Mogoče. Nisem pa nikjer zasledil takšen podatek.

YouTube slika preogleda

Žena mi je rekla, da je baje Tanin spet neko sranje spustil v zrak. Kar najverjetneje ni razlog za nemiren spanec. Je pa svinjarija. Pa naj mi še kdo reče, da se morajo sosedje strinjat, da lahko kadim v svojem stanovanju ali pa na svojem balkonu. Ne boš od mojega cigareta umrla. Če bo to sranje od dopolnila zakona šlo skozi, se odselim iz te države.

Nevermind …

V petek je bila polna luna. Žena je bila na seminarju na obali, otroci pri Oli, jaz pa sam doma. Nekje okoli pol enajste zvečer sem si začel govorit: Pa dej no! A boš spet doma? Pejt no, malo ven. Spij si pivce ali dva. Polna luna je. Petkrat sem se mogel brcnit v rit, da sem šel pod tuš in se oblekel za ven. Ko sem pri odhodu zaklepal vhodna vrata, sem bil prav najstniško naspidiran. Češ, ej stari, danes pa bo ziher kaj dogajalo. Polna luna je. Kadar je pa polna luna …

Ugotavljam, da imam do naravnih nebesnih pojavov zadnje čase prevelika pričakovanja. Pričakoval sem, namreč, da bo ta okrogel, svetleči (v petek celo na polno) kakec na plano privlekel vsaj nekaj tistih sevniških posebnežev, ki jih občasno rad srečam. Za nameček sem poslal še sms parim kolegom, če pridejo na pivce. Dva nista bila v domačih logih, ostalim se niti ni dalo odgovorit. Pravilna je tudi ugotovitev, da tudi posebnežev ni bilo nikjer. Tema. Dile prazne. Ok, Cvetka je prišla prečekirat, ampak njo nimam za potencialno “ob pivu kramljam” kolegico.

Da skrajšam … Končalo se je tako, da sem po enem pivu, ki sem ga spil (seveda) sam, “rahlo” razočaran odpeketal domov.

ZA KONEC ŠE DVOJNA MINI RECENZIJA (IG in ostali filmski recenzisti – eat your hart out):

Sem si rekel, če od družbe ni nič, si bom pa vsaj kak film pogledal. In sem si. In to dva. Fighting in Blood and bone.

Fakt 1: Fighting je šit.

Fakt 2: Blood and bone je “bloody” šit na kvadrat.

Še posebej, če prvo gledaš Fighting. Mislim, J.C. Van Damme, Landgrenov Dolfi in vsi njuni filmi so Oscar winners v primerjavi s tem, kar se je prikazovalo na ekranu.

Mah, prav mi je. Kaj pa izbiram filme po številu seederjev.

Mali P.S.

Zdaj samo še čakam, da se bodo libertarci začeli oglašati v zvezi z dopolnilom PKZ-u.

  • Share/Bookmark