NOVOBLOJENČEK

Naj bo to hipotetično vprašanje:

Kaj vse bi postorili, če bi za dober teden dni gostili bogatega poslovneža, ki po spletu okoliščin postaja del vašega sorodstva? Koliko globoko bi se pripognili za vabilo v njegovo vilo z bazenom nekje ob zelo privlačni obali južne Afrike? Ali vsaj za občutek, da ste nanj naredili dober vtis?

Daleč za devetimi gorami in devetimi vodami, na od sonca ožgani strani Alp, kjer se je kakšna siva celica čisto preveč scvrla, bi prav lahko izgledalo…takole:

Najprej opereš polkne, nakar jih tudi pobarvaš. Rezerviraš teden dopusta za kitenje okolice s pravo barvno kombinacijo rož. Paše k sveže oprani fasadi. Pobarvaš spodnjo stran balkona. Prebarvaš dnevno sobo in okvirje njej pripadajočih slik. Nalepiš tapete v spalnico. Mizarju naročiš “kmečki regal” za skledovje, ki nabira prah v kmečki sobi. Prebarvaš tudi kuhinjo. In, opsss, skoraj bi pozabila, pretapeciraš kuhinjske stole. V primerni barvi, da ne bo pomote. Nabaviš večje  in manjše kontrastno skledovje. Prtičke. Servetke. Paketke. Blazinice. Mašnice. Penteljce. Plastične posode za shranjevanje napolniš do iste višine. (Vaservaga je pis of kejk.) Pospraviš, popraviš, poskrbiš za detajle kleti in podstrešja, največja žalost pa je, da to sploh ni konec seznama. S pripravami trpinčiš vso svojo bližnjo in daljno okolico, tiste “za” in tiste “nevtralne”. Tisti “proti” so uspešno zbežali.

Seznam se najbolj veselo redi med obiskom samim, kar je, seveda, nekako pričakovano. Zadušeni kriki sreče ob gospodovi pohvali vina, orgazmični krči ob njegovem navdušenju nad dvodnevnim izletom po deželi kranjski, predinfarktno stanje, ko razigrana mulca skačeta okoli in si kažeta osle, stanje blaženosti ob smehu, ki mu ga izvabita taista dva mulca s svojimi norčijami, brezpogojno strinjanje z vsako začetnico njegovega stavka… ahhhhh, kako smo srečni, da je med nami!!!

V bistvu je bogati gospod čisto fejst dec,  moteča je zgolj slovenceljska folklora.

sem prišel po ženo v službo. Vstopi v avto in me gleda. “Kaj pa je s tabo?” - me vpraša, ko me vidi vsega objokanega za volanom.

“Mah… nič. Muziko poslušam. Šmrc.”

“A res? Kakšno pa?”

A mi je bilo tako hudo, da ji do doma sploh nisem mogel razložit. Za vsakič, ko sem začel se mi je ustavil cmok v grlu. Če bi mi nekdo 5 let nazaj rekel, da bom postal taka plačipička, bi taistega po pički. Danes pa… Ne morem si pomagat. Preveč spominov vzbudijo taki komadi.

Verjamem, da vas pogreb Franje Tuđmana res ne zanima. Mene tudi ne. Je pa pesem toliko lepa, da je ne morem nehat poslušat.

Tukaj je pa še ta drug komad.

Uf. Mi je že hudo.

CD pa je že, upam da, na poti iz BOF-a v Sevnico.

P.S.

Iščem kandidate za moško klapo. Pa brez zajebancije.

Emirja fakin Kusturice.

Sobota zvečer.

Moj dopust je že en teden pase. Ker pa je žena podaljšala za en teden, je bil v soboto njen, nekak, zadnji prosti večer pred nastopom na delo.

Ambient je primerno romantičen. Na mizi polovično izpraznjena steklenica penine. Ura je 00:10, midva pa se brezskrbno predajava še zadnji dopustniški predigri.

TOK-TOK-TOK

?????

Hitro si navlečem spodnjice in pokrijem ženo. Naštimam se v brezskrbnogledamtv pozo in rečem: “Jaaaaa?”

Po parih sekundah molka vstopi tašča in sramežljivo reče: “A ma kjer od vaju Mirotovo (njen mož) številko mobitela?”

WTF???

1. Pa nimaš mi kaj 10 minut po polnoči sploh hodit na “obisk”! OK… Razen, če kdo umre.

2. Naju hodit spraševat za tel. številko SVOJEGA moža?????

Razpoloženje je, seveda, uplahnilo in sva mogla prvo strest še tisto polovico penine, da se je sploh začelo spet kaj dogajat.

Jebemti život…

Za nevedneže - Prohibicija je zakonska ureditev, ki prepoveduje trgovanje in javno uporabo alkoholnih pijač. V nekaterih državah je to povezano z verovanjem (Islam prepoveduje pitje alkohola), ponekod pa so popolno ali delno prohibicijo uvedli zaradi družbene škodljivosti alkoholizma.

V zgodnjem 20. stoletju je bila prepovedano trgovanje in točenje alkoholnih pijač v številnih državah Severne Amerike in Severne Evrope.

Prohibicijski zakoni so veljali v naslednjih obdobjih:

• od 1920 do 1933 v ZDA,
• od 1914 do 1925 v Rusiji in Sovjetski zvezi,
• od 1915 do 1922 v Islandija (pivo do leta 1989),
• od 1916 do 1927 na Norveškem,
• od 1919 do 1932 na Finskem,
• od 1901 do 1948 v Kanadi na Otoku princa Edvarda in krajši čas ponekod drugod.

Prohibicijske zakone so večinoma opustili zaradi premajhnega učinka na porabo alkohola in neželjenih stranskih pojavov: nezakonita proizvodnja in prodaja alkoholnih pijač. V ZDA je obdobje prohibicije bilo tudi obdobje razcveta kriminalnih združb, zlasti ameriške mafije.

(vir WIKIPEDIJA)

Je pa res, da niti prej niti takrat niti pol ljudje (še posebej moški) niso nič manj pili. K večjem več.

Zakaj?

Zato!!!

p.s.

A ne, da je superučinkovito, če ženske prevzamejo iniciativo?

Težko mi je pri srcu… Zares težko… Odkar sem naredil to, o čem bom sedaj pisal, ne jem, ne spim… Duša mi cvrči, kot prvi ćevap, ki ga po dolgi mrzli zimi in ob prvem dnevu nad 18°C vržeš na razgreto rešetko.

In kaj sem tako groznega naredil? Kaj?! Bom prec povedal… Samo do sape malo pridem, bom takoj nadaljeval.

Zadnjič enkrat, ni dolgo tega, me kliče tamali sinko.

»Tatiiii, a greva vojno?«

»Seveda, sine!«

In jaz premešam in razdelim karte.

Za tiste, ki VOJNE ne poznajo, je to tista igra s kartami, ko vsak od igralcev prejme enak kup kart, ne sme jih pa pogledat. No, lahko se jih pogleda, ne smeš jim pa spreminjat vrstni red. Karte se nato postavi s slikami in številkami obrnjene na mizo. Potlej vsak od igralcev iz svojega kupa obrača po eno karto in kateri ima višjo, večjo, bolj vredno pobere karto tistem ta drugem. Fora igre je, ko oba igralca obrneta karto z isto številko oziroma istega ranga. Takrat je, uganili ste, VOJNA. In pol na tisto vidno karto položiš še eno, ampak tako, da se ne vidi (kao skriti zaklad) in na njo še eno tako, da se vidi. Tisti igralec, ki ima na koncu močnejšo karto, odnese oba kupčka. Igra se, dokler en od igralcev ne pobere vseh kart.

In igrava s tamalim. Malo on pobira, malo jaz. Nekaj še čvekava in obenem gledava nogomet…

Potem padeta dve devetki. VOJNA. Malemu so se učke kar zaiskrile. Obrnem jaz eno pokrito (AS PIK - lahko pogledaš, ne), obrne on eno pokrito. Pogledam naslednjo… sedmica karo. Šit! Izgubil bom asa! Pogledam malega, ki špeja v TV (fuzbal pa to) in nonšalanto vzamem naslednjo karto za sedmico, KRALJA in jo položim na kup. Mali obrne babo in jaz poberem kupček. Sinko me pa še pogleda s tistim nedolžno-naivnim otroškim pogledom in angelskimi kodri in reče: “Saj ni nič hudega, da sem tole zgubil? A ne tati?” Meni pa takoj cmok v grlu.

OGOLJUFAL SEM 4-LETNIKA V KARTAH.

Za ubit.

vir slikce

Eto!

Sedaj mi je malo (ampak samo za pol odtenka) lažje. Se bom pa vseeno še enkrat bičal danes zvečer. Čist tko mal. Za očiščenje…