Arhiv kategorije 'Zabava'

Ena interno-nosečniška…

23.06.2011 ob 13:41

“Draga, ti si pa res prava TPV-jevka.”

“Iiiii… Zakaj paaa?”

“Ker imaš rit kot avtomobilsko prikolico” :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Don’t call me honey!!!

19.01.2010 ob 10:41

Ljubkovalna imena. Za otroke, hišne ljubljenčke, partnerje, spolne organe, etc. Ljudje prav zares imamo potrebo nekaj ali nekoga, ki nam je bolj ali manj blizu srca, poimenovati z neko bebavo besedo. Seveda sem tudi jaz med tistimi. Namreč, dolgo je že od tega, da sam ženo poklical po lastnem imenu. Kličem jo enostavno “draga”, “mačka” ali “baba”. :twisted: Če jo pa že pokličem po imenu, ji dam vedeti, oziroma že sama ve, da mora biti nekaj hudo narobe. Otroka že tako ali tako imata od rojstva eno ime zapisano v rojsnem listu, kličemo jih pa itak vsak po svoje.

Tako, kot jih imajo ostali, sem ga “fasal” tudi jaz. Ljubkovalno ime, namreč. “Dragi” je eno od tistih, katerim ne ugovarjam in mi je nekako normalno in sprejemljivo. Moram pa priznat, da me je pa zadnjič kar zvilo v želodcu, ko me je žena poklicala ne več ne manj, ampak “LUBIKA”. In to v družbi! Ne rabim niti razlagat, kako zelo je ta beseda “prizadela” moj (na trenutke res prevelik) moški ego. Ne moreš, no! Drugič me raje z bulerjem direkt v levi jajc brcni. Rajši, kot tole.

Pismo, ne moreš nekoga, ki pri svojih 110-ih kilogramih in 190-ih centimetrih izgleda približno takole (ja, vključno z brki),

Tom Hardy as Charles Bronson

klicat “LUBIKA”, “LUBA” in podobne izpeljanke. It ain’t thing to do!

Darling, just call me dear. Please.

  • Share/Bookmark

Nogomet

19.11.2009 ob 07:38

Mene od včeraj zvečer muči samo eno vprašanje:

Braćo Hrvati. A za koga ćete vi navijati na svijetskom prvenstvu? :mrgreen:

Mislim, dilema je resna. Ali navijati za “četničkog okupatora” ali za trmaste Slovence, ki jim ne pustijo v EU?

YouTube slika preogleda

Je pa res, da bo svetovno prvenstvo ob ene od bolj srčnih navijačev.

P.S.

Seveda čestitke tudi fantom, ki so včeraj dali vse od sebe.

  • Share/Bookmark

Ni se za prihodnost bati, kužki bodo mogli srati!

12.10.2009 ob 13:58

Jaz: Dober dan!

Trgovka: Dober dan! S čim lahko postrežem?

Jaz: En hlebec polnozrnatega, prosim.

Trgovka: Izvolijo…

Jaz: Hvala. Koliko dam?

Trgovka: 40 dekagramskih bobkov.

Jaz: ?

Ja, dragi moji. Tako bo. V tajvanskem mestecu se je že začelo. 2,5€ za kilo pasjega kakanja.

Samo vprašanje časa je, ko bodo tudi pri nas klošarji nehali fehtariti za drobiž in bodo za vami, ko boste nič hudega sluteči sprehajali svojega štirinožnega prijatelja, hodili z plastičnimi rokavicami (ali celo brez njih :roll: ) in čakali kdaj bo kuža opravil potrebo. Izraz na njihovem obrazu bo ostal namontiran za vprašanja in izjave tipa – Gospod, a mate kej drobiža? Sem izgubil denarnico pa na vlak moram, nimam za bencin, parkirišče vam šparam itn … Mimika bo vedno ista, stavki se bodo pa spreminili. Novi punch line bo – A je Vaš spoštljivi kuža že? Gospod, a lahko jaz tole poberem. Gospod, evo lahko kar tukaj v rokavico …

Ta pridni bodo moral delat največ 4 ure in ne da bo samo za karto, špricer, pivo, šut. Še za kruh bo ostalo. Mogoče celo za najemnino. Ekstra pridnim celo za lizing za avto.

TO JE PRILIKA ZA BIZNIS, NE BUDI TELE

YouTube slika preogleda

Ne bodi len, sem takoj izdelal poslovni načrt.

1. faza: Za začetek ugrabljam potepuške pse in jih skrivam v staro šterno, dokler ne pojerbam kakšen ranč in postavim poslopja s kletkami. Da bo živina sama skrbela za reprodukcijo, je itak jasno. Pobegnit pa tudi nimajo kam.

2. faza: Poslopje bo dimenzionirano na 1000 glav živine, tako da jih lahko komot noter natlačim cirka 5000. Mrežna konstrukcija kletk bo omogočala neovirano odvajanje blaga po tekočem traku direktno na prikolico. Hranil jih bom s kostno moko in odvajalom, da bo pridelka čim več.

3. faza: Ko bo kapitala zadosti, bom postal zajeban kapitalist. Morda že tudi prej. Podkupil bom vse občinske uradnike (s pridelkom, seveda) in pokupil čisto vse zelenice v mestu. Če bo treba kakšen gozdiček posekat, ali hišico nebogljene socialno ogrožene družinice podret, nič ne de. Slednjim lahko ponudim začasno prebivališče v šterni iz prve faze, ki sem jo v spomin svojem poslovnem podvigu preuredil v muzej posvečen meni osebno. Stanarino lahko oddelajo z delom na farmi in zunaj.

Na zelenicah bom posijal specijalno travico, da bo vabila še druge kosmatince in bom lahko pridelek (no, ne jaz, ampak podnajemniki iz šterne) pobiral še tam.

4. faza: Farmo dam v izposojo za snemanje resničnostnega šova.

5. faza: Naveličam se vsega skupaj, kužke prodam tajski restavraciji, kjer bodo za njih prav lepo poskrbeli, jaz pa se z družino odselim na Kubo ali Jamajko in uživam do konca svojih dni.

To je to. Grem brž na lov, da me kdo ne prehiti. S sloganom: Ni se za prihodnost bati, kužki bodo mogli srati. V svetlejšo prihodnost.


  • Share/Bookmark

Ribari do jaja ali po-dopustniška depresija

30.07.2009 ob 15:01

Lahko mirne duše rečem, da je že tradicija. Ta naš ribolov. Vsako leto, že ene štiri leta, se v času dopustovanja na našem čudovitem ranču, z dvema prijateljema odpravim na ribičijo in poizkusim na ta način priskrbet vsaj en obrok zase in družino. Man got to do what man got to do.

Jerić, Tonči in jaz. Trije dedci. En bolj pameten in izkušen, kot drug. Jerić, sicer prekaljen ribič, s precejšnjim ribiškim stažem, ki ga dejstvo, da na kopno nikoli ni prinesel »ribetinu«, ki bi vsaj na eni strani gledala iz ta male ponve, ne moti. Tonči je Slovenec, črnogorskega rodu, ki je do nedavnega živel v Bosni in si je, razen nekaj ujetih rdečeperk v Neretvi, bogate ribiške izkušnje nabiral v glavnem z Jerićem, prej omenjenim starim morskim »vukom«. Jaz sem pa mamlaz, janez, ravno tako s kontinenta, ki o ribarjenju nima kaj dosti pojma. Me pa vzameta zraven, ker se dobro zajebavamo in se znam prepričljivo zakamuflirat v ribara. Tukaj bi rad povedal, da »stari ribar kit« (Kit, ne sesalec-žival, ampak kompletek) vsebuje (v slučaju, da se boste kdaj hoteli zakrabuljiti v istrskega ribiča) prešite bermude s stranskimi žepi, črtasto (mornarsko modro-belo) majčko z odrezanim ovratnikom, slamnik, dvotedensko neurejeno brado i šlape (natikače).

Torej…

Za omogočanje tega podviga je zelo pomembna razdelitev nalog. Prva in osnovna stvar za odhod na surovo odprto morje je pivo barka. Če se le da, z neporoznim dnom in motorjem, ki ima vsaj 4 konje. Trije konji fakat niso zadosti. Preverjeno zadnjič, ko nam je crknil motor in smo vsi trije veslali ko’ budale. Barko priskrbi, seveda, Jerić. No, ne ravno on. Njegov nonić, ki nam jo vsakokrat posodi. Torej je njegova naloga (organizacija transporta na odprto morje in priprava orožja za masaker) po defoltu opravljena, saj je barka vedno na istem mestu in tunje varno zaklenjene v podpalubju. Ostane mu še samo to, da se pravočasno zbudi. Kdor pa Jerića pozna, ve, da je verjetnost, da bi ta človek pravočasno prišel kamorkoli, enaka možnosti, da dvakrat v enem dnevu stopiš na isti drek. Mislim, zgodi se tudi to, ampak približno toliko poredko, kot je Jerić točen. Pa sedaj ti izračunaj.

Tončijeva naloga je nabava vabe. Lovimo na ogabnega morskega črva, ki zgleda kot šlauf poln dreka in krvi, z migajočimi nožicami (ki ful privabljajo ribo, če ni črv mrtev) ob strani in velikimi, kleščam podobnimi usti. Ker baje lahko uščipne k’ svinja, ga moraš zelo previdno (še živega) rezat z zadnjega konca.

Jaz poskrbim za »smišne cigare«, plato piva in hrano, ki jo jemo med ribarjenjem. Ne vem, če je potrebno tukaj napisati da, če bi jedli samo tisto kar bi ulovili, bi domov hodili sestradani.

Da bi dokazal, da so naše odisejade vedno varne in zabavne bom v prihajajočih dneh opisal eno od naših ekspedicij v širni fažanski zaliv. Be prepared. Če pa boste slučajno v prihajajočih dneh hodili po fažanski rivi in šli mimo kafiča Porto, preglejte inventar. Če med inventarjem zagledate rjavo-samsonovsko-dolgolasega in neobritega suhca, ki izpod očal škica mlade turistke, to je Jerić. Možakar je ful prijazen in bo pomagal. Nikar ga pa ne prosite, da vas pelje »u ribe«.

Lahko pa že zdaj rečem, da komaj čakam naslednjo odpravo. Lep dopust vam želim.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark