Arhiv kategorije 'pri spovedi'

Hvala, da si mi razložil, da sem butast

8.04.2009 ob 10:38

Danes sem malo čekiral blogos in gledam nove objave ter tiste, ki jih agregat vrže na isto stran. Vidim objavo “Proti reviziji zgodovine na Facebooku“. Ne bodi len, grem malo pogledat za kaj gre. Ok, pač neka iniciativa proti imenovanju ulice po Titeju. Nič novega. Kar me pa je zmotilo, je bilo tole:
“Še manj pa potrebujemo revizionistične politike, ki hujskajo manj razgledane in manj izobražene meščane v malikovanje totalitarne preteklosti in s tem uničujejo miroljubno sožitje med nami v času, ko bi se morali skupaj spopasti z gospodarsko krizo.”

Pater, hvala za razsvetlitev. Vedel sem, da je nekaj narobe z mano, ampak nisem znal pokazati s prstom na to stvar. Zahvaljujoč tebi vsaj vem, da sem manj razgledan in manj izobražen.

Mislim, tako butastega in hujskaškega stavka že dolgo ne. In ti naj bi bil neki reprezentančni bloger, katerega je treba celo na nacionalki promovirat.

YouTube slika preogleda

Če ne bi bilo Tita in partizanov bi ti lepo po nemško pridigal.

  • Share/Bookmark

Zaščiteno: Žužem Bužem

23.03.2009 ob 08:39

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:


  • Share/Bookmark

Spoštovani in cenjene…

20.03.2009 ob 13:24

Enkrat mi je žena dala mislit. No, saj mi večkrat da mislit, ampak o tem področju še res nisem razmišljal.

Vprašanje je bilo: Kaj bolj pritiče očetom in kaj materam? Da so bolj spoštovani ali bolj cenjeni? In da imam na voljo samo en odgovor. Kaj bi izbral? Ali bi, kot oče, rajši bil spoštovan ali cenjen? Še dandanes se ne morem odločit.

Vem pa to, da če me kdo o mojih starših povpraša, o odgovoru ni dvoma. Mater cenim, očeta spoštujem. Kaj pa ti?

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

največja recesijska zarota (ali pa… Dobil sem jih, mamicu jim šalabajzarsku)

17.03.2009 ob 14:23

Včeraj sem malo vrgel oko na Studio City. Drugače ga ne maram, ker mi “blitz” Marcel čisto preveč hitro govori, da se mi ga niti ne da dohajat. V enem od segmentov oddaje sta bila goščena Semolič in Svetlik (minister za delo, družino in ostala sranja). Poslušam Semoliča, kako razlaga nekaj o tem, da zakonodaja dejansko ne regulira, kaj naj podjetja storijo s tisto subvencijo. Obvezati se morajo samo, da ne bodo odpuščala. OK.

Sam tudi delam v enem takih podjetij, ki jih je recesija že močno pobožala. To pomeni, da smo na cesto vrgli vse delavce za določen čas, skrajšali smo delavnik na 36 ur tedensko (čeprav cel čas delamo po vsaj 40 ur) in za to posledično dobimo 10% nižje plačilo. Mah, ok. Vse je to v redu, če zadevo gledamo iz solidarnostnega vidika. Češ, da ne bo še kdo drug izmed nas letel na cesto.

Sam sem solidarna dušca, tako da mi ni bilo težko odstopit teh 10%. Da bomo le vsi obdržali službe.

Potem sem, ko sem tako kot vsi, pozdravljal pomoč iz strani države v obliki subvencije doživel šok. Dragi moji…

Pred našimi očmi se odvija največja teorija zarote na slovenskih tleh od Krambergerja dalje. Kaj sem ugotovil?

Ugotovil sem, ne boste verjeli, da ista podjetja, ki od države dobijo omenjeno subvencijo, vračajo to isto subvencijo državi nazaj. Kako? Z vinjetami, dragi moji. Z vi-nje-ta-mi!

Postopek gre takole. Podjetje ima službeno vozilo. Ok, v našem primeru več njih. To vozilo se seveda vozi tudi po avtobanu in za to, logično, potrebuje vinjeto. Tukaj pa nastopi »Kansas city shuffle«. Na službeno vozilo se nalepita dve polletni vinjeti. Rekli boste: »ok, ampak tako jim vrnejo samo 20€, koliko je razlika med ceno dveh polletnih in eno letno vinjeto.« To je že res, ampak ne, če kupiš dve polletni vinjeti za ISTO časovno obdobje. Po analogiji pridemo do zaljučka, da ne da država subvencionira podjetja. Podjetja denar vrnejo po drugem kanalu in, kaj hujšega, še dodatno podpirajo državo!

Da ne boste rekli, da govorim bedarije, prilagam dokazno gradivo. Na spodnji fotki je tudi dokaz, da je fotka avtorsko delo, ker takšne kombinacije med naraščajočim čelom, odpadajočimi lasmi in kotom špic-frizurce nima nihče drug, kot MaMlaz osebno.

Bodite pozorni na datume veljavnosti in serijske številke.

P.S.

Dragi moji… Če ste pohiteli klicat medije in pisat članke o tem… Počakajte malo.

Resnica je, da zarote sploh ni. V bistvu je nekdo resnično in enostavno butast.

  • Share/Bookmark

Popečen kruhek … (1/7)

20.01.2009 ob 21:38

… sem ravnokar nesel ženi v kopalnico. Namaka se, moja baba. Mal jo cartam danes. Popečen kruhek je sila enostavna zadeva za nardit. Najboljši je, seveda, ročno pritisnjen na železno ploščo gašperčka na drva. Da poseben žmah, ko še malo saj zraven pogoltneš. Zdravo? Who cares? Fora je, da ga še vročega z maslom namažem in posolim. In uživam. Zakaj? Včeraj je bil zajeban dan. Ni bilo tako kot danes. Bilo je preveč tišine. Ful preveč tišine.

YouTube slika preogleda

Kake butaste stvari ti grejo po glavi takrat, ko si najbolj trmast. S čim se vse kuriš, da trma ne pojenja. Ne maram se takšnega. Ampak danes ne. Bila je burja. Danes sem ziher. Danes vem kam paše moj naslanjač.

In pol mi žena danes reče: “A veš, da je (po ne vem kateri pratiki) včeraj bil najbolj depresiven dan?”

Ja, nekaj se mi je zdelo.

Torej, moja prva od sedem:

Ful znam bit trmast. Pa ne jemljem to kot pozitivno lastnost. Tistem se reče vztrajnost.

Pridi že iz te bane ;)

  • Share/Bookmark