Arhiv kategorije 'miks'

Prišel je čas…

21.04.2010 ob 11:03
YouTube slika preogleda

Jebi ga. Pride tako. Stvari enostavno ne klapajo več in naenkrat ugotoviš, da je potrebno vlagati veliko preveč napora v eno stvar, ki bi jo z ustreznim prijemom lahko rešil bistveno prej. Potem sem, kot je to svoje čase delal Baltazar, nekaj časa tuhtal, razmišljal, gruntal IN… EUREKA!

Umislil sem si novo ljubico. Malo sem pobrskal po internetu (ja, jebi ga, vem…) in jo opazil. Nekaj podobnega sem sicer že imel v mislih prej, ampak… Ko sem zagledal to lepoto, te obline in krivulje… Izgledala je tako, kot da je narejena da jo moški v roke zgrabi. Odločitev je padla. Moja bo! Takoj sem poklical posrednika (ja, jebi ga, vem…) in se pozanimal, kje jo lahko najdem. Že isti dan je bila pri meni doma. Priznam, da sem jo takoj “preizkusil”. :twisted:   Odpeljal sem jo v klet in jo dobesedno zlorabljal v vseh možnih položajih. Ko že nisem mogel več in sem mislil, da ima tudi ona zadosti, sem položil roko na njo. P…a, šele segrela se je orenk.

Ok, nekdo bo rekel: “Pizda si prasec!” Sem. Kaj naj rečem. Po drugi strani pa sem naveličan te stvari opravljati ročno. In še nekaj vam povem. I like getting dirty. Zato jo bom zlorabljal tudi danes in jutri in pojutrišnjem in… Dokler se ne bom naveličal. Ali dokler se ne bo naveličala ona. Čeprav dvomim da bo kdorkoli od naju kdaj naveličan.

Glejte… Ne sodite prehitro. Ko vam jo predstavim, bo tudi vam jasno, zakaj. Dragi moji, to je…

Gertruda.

  • Share/Bookmark

Don’t call me honey!!!

19.01.2010 ob 10:41

Ljubkovalna imena. Za otroke, hišne ljubljenčke, partnerje, spolne organe, etc. Ljudje prav zares imamo potrebo nekaj ali nekoga, ki nam je bolj ali manj blizu srca, poimenovati z neko bebavo besedo. Seveda sem tudi jaz med tistimi. Namreč, dolgo je že od tega, da sam ženo poklical po lastnem imenu. Kličem jo enostavno “draga”, “mačka” ali “baba”. :twisted: Če jo pa že pokličem po imenu, ji dam vedeti, oziroma že sama ve, da mora biti nekaj hudo narobe. Otroka že tako ali tako imata od rojstva eno ime zapisano v rojsnem listu, kličemo jih pa itak vsak po svoje.

Tako, kot jih imajo ostali, sem ga “fasal” tudi jaz. Ljubkovalno ime, namreč. “Dragi” je eno od tistih, katerim ne ugovarjam in mi je nekako normalno in sprejemljivo. Moram pa priznat, da me je pa zadnjič kar zvilo v želodcu, ko me je žena poklicala ne več ne manj, ampak “LUBIKA”. In to v družbi! Ne rabim niti razlagat, kako zelo je ta beseda “prizadela” moj (na trenutke res prevelik) moški ego. Ne moreš, no! Drugič me raje z bulerjem direkt v levi jajc brcni. Rajši, kot tole.

Pismo, ne moreš nekoga, ki pri svojih 110-ih kilogramih in 190-ih centimetrih izgleda približno takole (ja, vključno z brki),

Tom Hardy as Charles Bronson

klicat “LUBIKA”, “LUBA” in podobne izpeljanke. It ain’t thing to do!

Darling, just call me dear. Please.

  • Share/Bookmark

neke vrste zen

12.11.2009 ob 14:58

Lepo je biti kokoš,

na svetu lepšega ni,

kot tolsta krotka kokoš,

ki se ji dobro godi…

Prijetno mirno živim

in jajce znesem vsak dan,

razburjati se ne smem,

ker slabe živce imam…

Vendar leteti ne znam,

a je še bolje tako,

saj kdor visoko leti,

prav nizko pade lahko.

Svetlana Makarovič- ideja in pol :-) !!!)

Za trenutek odložiti delo in poslati na oddih vse žive in nežive parazite materialnih in nematerialnih oblik, s tega ali onega sveta, požvižgati se na vse in vsakogar, pokazati osle svojim možganom, življenjske modrosti na štrik za cote, vljudnost, empatija, odgovornost in podobne sitnosti… lepo se imajte še naprej, poiščite si drugega gostitelja, “pridem takoj”… :mrgreen:

Neznansko olajšanje bi znalo biti. Neke vrste zen ;-) .

Se mi zdi, da bo potrebno kupiti vstopnico za kurnik.

  • Share/Bookmark

Ni se za prihodnost bati, kužki bodo mogli srati!

12.10.2009 ob 13:58

Jaz: Dober dan!

Trgovka: Dober dan! S čim lahko postrežem?

Jaz: En hlebec polnozrnatega, prosim.

Trgovka: Izvolijo…

Jaz: Hvala. Koliko dam?

Trgovka: 40 dekagramskih bobkov.

Jaz: ?

Ja, dragi moji. Tako bo. V tajvanskem mestecu se je že začelo. 2,5€ za kilo pasjega kakanja.

Samo vprašanje časa je, ko bodo tudi pri nas klošarji nehali fehtariti za drobiž in bodo za vami, ko boste nič hudega sluteči sprehajali svojega štirinožnega prijatelja, hodili z plastičnimi rokavicami (ali celo brez njih :roll: ) in čakali kdaj bo kuža opravil potrebo. Izraz na njihovem obrazu bo ostal namontiran za vprašanja in izjave tipa – Gospod, a mate kej drobiža? Sem izgubil denarnico pa na vlak moram, nimam za bencin, parkirišče vam šparam itn … Mimika bo vedno ista, stavki se bodo pa spreminili. Novi punch line bo – A je Vaš spoštljivi kuža že? Gospod, a lahko jaz tole poberem. Gospod, evo lahko kar tukaj v rokavico …

Ta pridni bodo moral delat največ 4 ure in ne da bo samo za karto, špricer, pivo, šut. Še za kruh bo ostalo. Mogoče celo za najemnino. Ekstra pridnim celo za lizing za avto.

TO JE PRILIKA ZA BIZNIS, NE BUDI TELE

YouTube slika preogleda

Ne bodi len, sem takoj izdelal poslovni načrt.

1. faza: Za začetek ugrabljam potepuške pse in jih skrivam v staro šterno, dokler ne pojerbam kakšen ranč in postavim poslopja s kletkami. Da bo živina sama skrbela za reprodukcijo, je itak jasno. Pobegnit pa tudi nimajo kam.

2. faza: Poslopje bo dimenzionirano na 1000 glav živine, tako da jih lahko komot noter natlačim cirka 5000. Mrežna konstrukcija kletk bo omogočala neovirano odvajanje blaga po tekočem traku direktno na prikolico. Hranil jih bom s kostno moko in odvajalom, da bo pridelka čim več.

3. faza: Ko bo kapitala zadosti, bom postal zajeban kapitalist. Morda že tudi prej. Podkupil bom vse občinske uradnike (s pridelkom, seveda) in pokupil čisto vse zelenice v mestu. Če bo treba kakšen gozdiček posekat, ali hišico nebogljene socialno ogrožene družinice podret, nič ne de. Slednjim lahko ponudim začasno prebivališče v šterni iz prve faze, ki sem jo v spomin svojem poslovnem podvigu preuredil v muzej posvečen meni osebno. Stanarino lahko oddelajo z delom na farmi in zunaj.

Na zelenicah bom posijal specijalno travico, da bo vabila še druge kosmatince in bom lahko pridelek (no, ne jaz, ampak podnajemniki iz šterne) pobiral še tam.

4. faza: Farmo dam v izposojo za snemanje resničnostnega šova.

5. faza: Naveličam se vsega skupaj, kužke prodam tajski restavraciji, kjer bodo za njih prav lepo poskrbeli, jaz pa se z družino odselim na Kubo ali Jamajko in uživam do konca svojih dni.

To je to. Grem brž na lov, da me kdo ne prehiti. S sloganom: Ni se za prihodnost bati, kužki bodo mogli srati. V svetlejšo prihodnost.


  • Share/Bookmark

Türk: Pa naj Cerkev uvede svoj davek (bi se lepo slišalo, anede?)

17.09.2009 ob 12:06

“Cerkev ima odgovore na vsa vprašanja, vmešava se v vse, potem pa naj uvede še cerkveni davek, ki bi ga plačali verniki, in potem je država ne bi več financirala. Tega davka pa ne bi plačali protestanti, judje, pravoslavci in agnostiki ter ateisti,” je dejal Mesić v intervjuju za Jutarnji list ter izzval žolčne odzive.

O, kako zelo se strinjam.

  • Share/Bookmark