Arhiv kategorije 'manično'

Karies je fajn!

11.11.2008 ob 13:36

O otrocih načeloma ne pišem veliko, …ker bi lahko pisala in pisala in pisala in pisala in …pisala!

Včasih pa ponosno pokam po šivih in mi je malo mar kritik na račun materinske sentimentalnosti, “perutničkanja” in podobnih “pretirano” čustvenih dejanj, ki kot savske hidroelektrarne štrlijo iz svojega okolja. Tako je bil včeraj presneto poseben večer.

Piki Veliki je ob rojstvu dobil v dar čisto svojo pravljico, ki jo vsake toliko obudimo, zdaj pa jo beremo že par večerov zapored, tako da jo znam tudi od zadaj naprej. Glavni junak pravljice je, seveda, Piki Veliki!

Takoj po pravljici je kot kafra izginil v spalnico in se prav tako hitro vrnil.

In večer je mirno tekel dalje do klica Pikija Malega, ki je potreboval še malček pozornosti pred spanjem. Malček cartanja in klepeta. Nakar mi ovije roke okrog vratu, se zalepi name in zašepeta na uho:

“Mami, ti si tako lepa!”

S približno takim :mrgreen: izrazom sem priplavala iz otroške sobe. (MOJ SIN!!!)

Nedolgo zatem sem v poltemi iskala pot do postelje, ko sem pod glavo začutila majhno okroglo škatlo polno sladkarij. Na listu je bilo z nerodno otroško pisavo zapisano :

“OD PIKIJA VELIKEGA”.

S približno takim :mrgreen: izrazom in sladkimi usti se lepše spi. (MOJ SIN!!!)      In ne, nisem umila zob ;-) !

  • Share/Bookmark

sudoku in zgodba brez konca

15.10.2008 ob 15:16

Kako in zakaj sem kupila tisti rjavkast sudoku blok s spodnje police lokalne trafike, je v bistvu obrobna zgodba in ji ne bi namenjala večje pozornosti. Za našo znanost in napredek človeške vrste, morda celo za pretečo svetovno recesijo, je pomembna transformacija dotične možganske mase ob prvem stiku z (pazite!!!) dovoljenimi substancami.

Najprej je nekaj počilo, potem se je zaslišalo presketanje. Bzzzzzzzzzzzp in še enkrat bzzzzzzzzzzzzzp. Morda se je malo posmodilo, spremenilo barvo, temperaturo ali celo obliko, vsekakor pa se je … premaknilo. Iskrice so se zapodile po davno prehojenih poteh, prevetrile so zapuščene povezave, skoraj bi prišlo do velikega poka.

Ampak ni!!! Ravno nasprotno! Moj matematično analitični um še živi! Logika še ni čisto pokopana! Juhej!

Megla se dviguje, možganski ovinki postajajo malo bolj pregledni, prižigajo se zelene luči, o zelenem valu, sicer ne duha ne sluha, a počasi se prebijam dalje! 7, 3, 5, … Vrstica ok, stolpec… manjka 8, tukaj tudi, nekdo me sprašuje, če grem pod tuš, vpišem 2 še v sosednjo vrstico, nekdo drug išče copate, 9 vpisana, želodec kliče po hrani, prehiti ga 6 spodaj levo, samo še malo, samo še malo…!!! ŠEEEE!!!! šEEEEE!!!!

Spoznanje, da domače okolje ne omogoča potrebnega miru za možgansko fizkulturo me prežene v vročo bano skupaj s svinčnikom in tabelami. Potrebujem še fizično posredovanje za premik v posteljo, kjer se vojna z 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 nadaljuje. Neznansko uživam v premetavanju števil, moji moški spijo, jaz se bom naspala jutri. Ali morda pojutrišnjem. Takrat, ko bo zvezčič poln.

Brez pretiravanja, ZAKAJ ga nisem prej spoznala???  ;-)

  • Share/Bookmark

Feeling Jack Torrance

10.09.2008 ob 19:21

No… Če sem se uni dan počutil besno, se na tegale sploh ne počutim tako. Počutim se Džekovsko.

Poznate tisti občutek, ko je glava polna, ko nič več v njo ne spraviš, pa če se še tako trudiš. Kdorkoli mi kaj razlaga, se mu samo bebavo smehljam nazaj z blago telečjim pogledom in se trudim procesirat “Kaj je že reku” do omembe vrednih rezultatov.

V tem trenutku vem dve stvari:

1. Nisem in nikoli ne bom karierist.

2. SOVRAŽIM J….. NADURE!!!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Lep vikend

5.09.2008 ob 15:36

A ne da ni lepšega, ko je toliko ura, da že počasi pospravljaš svoje stvari v predalnik, ugasneš računalnik in se briješ norce iz tistih, ki prihajajo v popldansko izmeno? Veseliš se prihoda domov in potepa z družino. Veseliš se nakupa nove kletke za degujčke in športnih copat za sinkota, da bo ves vesel brcal žogo, kamen ali pa mene v goleno. A ne da je super, ko dva dni ni treba v službo? Je, ne?

E je moj K….!!!!

Ker sem moral in prižgat računalnik in se usedet za mizo in jebat mater vsem po spisku.

SOVRAŽIM NENAPOVEDANE NADURE, KI SE NAPOVEJO 5 MINUT PREDEN JE TREBA IT DOMOV.

pastimater, grrrrrrrrrrrrrrrrrrr

  • Share/Bookmark

Evribadi lajk tu gou tu d dentist

3.09.2008 ob 14:50

Pa je mimo še en obisk.

nice dentist

Že od malega me je bilo grozno strah zobarja in vsega, kar je bilo z njim povezano. Nešteto krat sem tik preden sem bil na vrsti tudi pobegnil iz čakalnice, ker me je že samo ob poslušanju tistega bzzzzzzz, bzzzzzzzz in raznih neartikuliranih glasov iz ordinacije obletavala slabost.

No, potem sem odkril, da ti zobar lahko da tudi injekcijo in potem nič več ne buba. Od takrat naprej pri zobarju brez zgoraj omenjene prijateljice rečem samo dobar dan. Po lokalni sva pa z zobarjem lahko tanartajboljša prijatelja.

Zakaj pa pišem tole?

Zato, ker je pogled naslednjega reveža, ki za tabo vstopa v ordinacijo tik za tem, ko mu poveš, da je injekcij zmanjkalo  - PRICELESS.

Sem žleht?

Ma niiiisem…  :mrgreen:

  • Share/Bookmark