Avg 19 2008
A ni zanimivo, da vlada tako hitro in zlahka daje denar po nedavnih neurjih?
Mogoče zato, ker so tudi oni delno odgovorni?
Kje so zdaj Julia, Denzel in Mel, da razvozlajo tole globalno uganko?
Je pa svinjarija tole. Ni kaj.
Več o chemtrailih tukaj.
Avg 05 2008
Glede na to, da nam je HE Blanca pokopala župana in doberšen del krojačev občinskega dogajanja, je logična posledica, da pred izrednimi volitvami za župana v dolini šentflorjanski zopet raste temperatura. In ker nalagajo na ogenj kar pod nekaj kotli, v naših koncih dogaja.
Dogaja na vsaki pasji procesiji, ki je sicer komaj obiskana. Poleg organizatorjev, njihovih sorodnikov in prijateljev, so zdaj prisotni tudi skoraj vsi možni bodoči župani. Kar je lepo, pričakovano in prozorno.
Okuženi so naši nabiralniki. Ker je v malem mestu navada, da žulje, samohvale in priložnostne nevroze spišemo na papir in fotokopiramo, dokler ne izdahne še zadnji fotokopirec oz. njegov upravljalec. Naslednje jutro si lahko dragi občani in drage občanke privoščijo kavo z aktualnim pamfletom, kjer večji pomembnež pljuva po manjšemu oz. manjši po večjemu. Pred prejšnjimi volitvami smo s takšnimi gverilskimi akcijami rušili pokojnega župana, zdaj tako pripravljamo teren novemu.
Ponovadi se ne spuščam v tematiko pamfletov. Veliko bolj je moteč sam način bombandiranja volilcev lastnikov poštnih nabiralnikov. Nekako pa vseeno najbolj paše v nabiralnik skupaj s Tuševimi in Mercatorjevimi reklamami.
Medtem v drugem loncu že izbirajo kadre in zavese, ki spadajo k novo tapeciranemu sedalu.
Okrog tretjega lonca se drenja nekaj več lačnih ust, samo odločiti je potrebno, katera imajo najmočnejši ugriz in največjo prostornino želodca.
Okrog šankov in vogalov se veliko šušlja. Lonci, lončarji in ostalo posodje se kopiči, mene je pa vseeno strah kaj bo za kosilo…
Avg 01 2008
Izrekam iskreno sožalje vsem, ki so te dni obsojeni na mojo prisotnost v oddaljenosti manj kot dva metra in več kot 5 minut.
Okus vedno istega vprašanja:
“Koliko naj zategnem, da zvečer mirne vesti zaspim oz. koliko naj popustim, da si ne obdrgnem vsa kolena ?”,
mi že pošteno preseda, zato javno grozim s poštenim odmerkom “luftanja ventilov”, ki se pričenja 3…2…1…Z D A J !!!
Zatorej danes ne je**m nobenih pritiskov, v celofan zavitih izsiljevanj, med vrsticami priloženih navodil, mimogrede navrženega koktejla svežih in že malce obsušenih kritik, ne je**m želja in potreb malih ali velikih, bližnjih ali daljnih… Danes, dragi ničhudegasluteči, se lahko utapljate ali mi grozite, danes se ne odzivam!!!
Obstaja čisto majhna možnost premika v smeri dobre muzike, fajn družbe in hladne pijače 
!
No, ja, tale trio mi že čisto malo diši po vikendu…
Jun 11 2008
Najprej je čisto majhna in skrita pred tujimi očmi. Lahko samo domnevamo, kje se plazi. Nakar se razraste, leze nekam proti želodcu in takrat nastopi trenutek razsvetljenja: TEČNOBA!
Diagnoza je torej postavljena, potrebno jo je samo še potrditi s preizkušenimi metodami.
1.test “Telefonski pogovor”: konča se mlačno, v bistvu brez milosti obvisi v zraku - 1.test pozitiven!
2.test “Poljubni dogodek”: Po kuhinjskem pultu leze kresnička, ki podnevi seveda ni čarobna, kot ponoči. No, ta tudi ponoči ne bo več, ker je zamahnila neka roka in jo z vodo poplaknila v odtočno cev. Obrambni govor ostane zastane pod glasilkami, veke poskušajo premagati naval solz, dejstvo, da smo prepozni/neupešni/preslišani itd. zaveže pentljo v grlu - 2.test pozitiven!
3.test “Zgodovina”: Iz spomina izbrskamo prežvečene, preglodane, obledele, že zdavnaj zavržene in pozabljene boleče situacije ter izberemo najmanj šest ključnih besed. Že pri četrti največkrat letimo proti predalu z robci, torej je tudi zadnji test uspešno opravljen!
Uspelo?
Če pri tretjem testu ne začutimo dogajanja med grlom in želodcem, lahko potrdimo svoj spol. Sigurno ste moški! V tem primeru se vam ni več potrebno obremenjevati z naštetimi testi, odnehajte že pri prvem!
Za sebe lahko z gotovostjo trdim - če oklevam že pri drugem testu, me največkrat pograbi panika “Sem morda vsa ta leta moški???”
Potolažim se v teku do kopalnice, kjer imamo rezervno skladiče kot podporo težavam v podjetju Paloma in si glasno oddahnem:
“Yesssssss, ŽENSKA sem!!!”
Maj 04 2008
V nosnice se je zataknil vonj morja in noče stran, sonce je pustilo pečat razkriti koži in posvetlilo lase, misli se obotavljajo ob osebah, ki so obarvale te dni, noč se je dokončno zalezla povsod, kamor svetloba žarnic ne seže in brez ugovarjanja zahteva svoj davek.
Kliče zarjavelo rutino vsakdana. Budilko ob 6.04 in par iztrganih minut jutranje svežine. Vonj pravkar skuhane kave obeta užitek, budi občutke preteklih šalic, pozno v jutro odloženih v korito umetnikovega stanovanja, prepredenega z njegovimi dolgimi lasmi in piskajočim laježem ostarele mešanke. Televizija ne pozna počitka ne pretirane pozornosti. Luči v delavnici si ne oddahnejo, stara debla oljk in zemlji iztrgane korenine čakajo svojega gospodarja, da jim podari novo dušo. Naše sledi so nadležne in hkrati dobrodošle, njegov ritem ne dopusti vdora v svoj prostor.
Smeh obiskovalcev se ovija okrog skrbno izdelanih drobnarij prekritih z oblačili preteklega tedna, morda meseca. Vžigalnik, ki si je izboril častno mesto, in po pomoti zašel v naš avto, je našel pot nazaj, ob rob plinskega štedilnika, kjer se počuti domače, kot sem se počutila jaz.
Zmetala bi najnujnejše v potovalko, obrnila ključ v avtu in se vrnila med hrčke in umetnike, cvrčanje žara in slan morski zrak, veter na plaži in gnečo jeklenih škatel v “gradu” in rjavordečo zemljo, ki polzi med prsti.
