Arhiv za September, 2009

Türk: Pa naj Cerkev uvede svoj davek (bi se lepo slišalo, anede?)

17.09.2009 ob 12:06

“Cerkev ima odgovore na vsa vprašanja, vmešava se v vse, potem pa naj uvede še cerkveni davek, ki bi ga plačali verniki, in potem je država ne bi več financirala. Tega davka pa ne bi plačali protestanti, judje, pravoslavci in agnostiki ter ateisti,” je dejal Mesić v intervjuju za Jutarnji list ter izzval žolčne odzive.

O, kako zelo se strinjam.

  • Share/Bookmark

Dilema

9.09.2009 ob 14:02

Pol leta nazaj mi je umrla mati. Pogrešam jo zelo. Itak. Vendar je tukaj še nekdo, ki jo pogreša še bolj. Nekdo, ki je takrat izgubil življenskega sopotnika. Partnerja in najbližjega prijatelja v zadnjih 35-ih letih. Nekdo, ki je zadnjih pol leta vidi samo na fotografiji na polici. (Pa še resna je na njej.) Nekdo, ki pogreša njen glas in njen smeh. Oče.

Dilema:

Ali naj očetu predvajam najin poročni dvd na katerem je obilo obojega? Ali mu bom s tem naredil več škode kot koristi? Ali je prezgodaj?

Vem, da ne bi rad bil zraven, ko ga bo prvič gledal.

  • Share/Bookmark

(Ne)miren spanec ali WTF happened last night?

7.09.2009 ob 09:54

Če se danes zjutraj slučajno sprašujete: Kaj je to bilo ponoči? Zakaj sem se zbujal/a in premeteval/a? Kaj mi je motilo, sicer miren, spanec? Odkrito … Pojma nimam! Smo pa imeli tudi pri nas podobne težave. Štirje od petih prebivalcev naše hiše se je danes ponoči zbudilo med 2:30 in 3:30. Potres? Mogoče. Nisem pa nikjer zasledil takšen podatek.

YouTube slika preogleda

Žena mi je rekla, da je baje Tanin spet neko sranje spustil v zrak. Kar najverjetneje ni razlog za nemiren spanec. Je pa svinjarija. Pa naj mi še kdo reče, da se morajo sosedje strinjat, da lahko kadim v svojem stanovanju ali pa na svojem balkonu. Ne boš od mojega cigareta umrla. Če bo to sranje od dopolnila zakona šlo skozi, se odselim iz te države.

Nevermind …

V petek je bila polna luna. Žena je bila na seminarju na obali, otroci pri Oli, jaz pa sam doma. Nekje okoli pol enajste zvečer sem si začel govorit: Pa dej no! A boš spet doma? Pejt no, malo ven. Spij si pivce ali dva. Polna luna je. Petkrat sem se mogel brcnit v rit, da sem šel pod tuš in se oblekel za ven. Ko sem pri odhodu zaklepal vhodna vrata, sem bil prav najstniško naspidiran. Češ, ej stari, danes pa bo ziher kaj dogajalo. Polna luna je. Kadar je pa polna luna …

Ugotavljam, da imam do naravnih nebesnih pojavov zadnje čase prevelika pričakovanja. Pričakoval sem, namreč, da bo ta okrogel, svetleči (v petek celo na polno) kakec na plano privlekel vsaj nekaj tistih sevniških posebnežev, ki jih občasno rad srečam. Za nameček sem poslal še sms parim kolegom, če pridejo na pivce. Dva nista bila v domačih logih, ostalim se niti ni dalo odgovorit. Pravilna je tudi ugotovitev, da tudi posebnežev ni bilo nikjer. Tema. Dile prazne. Ok, Cvetka je prišla prečekirat, ampak njo nimam za potencialno “ob pivu kramljam” kolegico.

Da skrajšam … Končalo se je tako, da sem po enem pivu, ki sem ga spil (seveda) sam, “rahlo” razočaran odpeketal domov.

ZA KONEC ŠE DVOJNA MINI RECENZIJA (IG in ostali filmski recenzisti – eat your hart out):

Sem si rekel, če od družbe ni nič, si bom pa vsaj kak film pogledal. In sem si. In to dva. Fighting in Blood and bone.

Fakt 1: Fighting je šit.

Fakt 2: Blood and bone je “bloody” šit na kvadrat.

Še posebej, če prvo gledaš Fighting. Mislim, J.C. Van Damme, Landgrenov Dolfi in vsi njuni filmi so Oscar winners v primerjavi s tem, kar se je prikazovalo na ekranu.

Mah, prav mi je. Kaj pa izbiram filme po številu seederjev.

Mali P.S.

Zdaj samo še čakam, da se bodo libertarci začeli oglašati v zvezi z dopolnilom PKZ-u.

  • Share/Bookmark