Ribari do jaja ali po-dopustniška depresija

Lahko mirne duše rečem, da je že tradicija. Ta naš ribolov. Vsako leto, že ene štiri leta, se v času dopustovanja na našem čudovitem ranču, z dvema prijateljema odpravim na ribičijo in poizkusim na ta način priskrbet vsaj en obrok zase in družino. Man got to do what man got to do.

Jerić, Tonči in jaz. Trije dedci. En bolj pameten in izkušen, kot drug. Jerić, sicer prekaljen ribič, s precejšnjim ribiškim stažem, ki ga dejstvo, da na kopno nikoli ni prinesel »ribetinu«, ki bi vsaj na eni strani gledala iz ta male ponve, ne moti. Tonči je Slovenec, črnogorskega rodu, ki je do nedavnega živel v Bosni in si je, razen nekaj ujetih rdečeperk v Neretvi, bogate ribiške izkušnje nabiral v glavnem z Jerićem, prej omenjenim starim morskim »vukom«. Jaz sem pa mamlaz, janez, ravno tako s kontinenta, ki o ribarjenju nima kaj dosti pojma. Me pa vzameta zraven, ker se dobro zajebavamo in se znam prepričljivo zakamuflirat v ribara. Tukaj bi rad povedal, da »stari ribar kit« (Kit, ne sesalec-žival, ampak kompletek) vsebuje (v slučaju, da se boste kdaj hoteli zakrabuljiti v istrskega ribiča) prešite bermude s stranskimi žepi, črtasto (mornarsko modro-belo) majčko z odrezanim ovratnikom, slamnik, dvotedensko neurejeno brado i šlape (natikače).

Torej…

Za omogočanje tega podviga je zelo pomembna razdelitev nalog. Prva in osnovna stvar za odhod na surovo odprto morje je pivo barka. Če se le da, z neporoznim dnom in motorjem, ki ima vsaj 4 konje. Trije konji fakat niso zadosti. Preverjeno zadnjič, ko nam je crknil motor in smo vsi trije veslali ko’ budale. Barko priskrbi, seveda, Jerić. No, ne ravno on. Njegov nonić, ki nam jo vsakokrat posodi. Torej je njegova naloga (organizacija transporta na odprto morje in priprava orožja za masaker) po defoltu opravljena, saj je barka vedno na istem mestu in tunje varno zaklenjene v podpalubju. Ostane mu še samo to, da se pravočasno zbudi. Kdor pa Jerića pozna, ve, da je verjetnost, da bi ta človek pravočasno prišel kamorkoli, enaka možnosti, da dvakrat v enem dnevu stopiš na isti drek. Mislim, zgodi se tudi to, ampak približno toliko poredko, kot je Jerić točen. Pa sedaj ti izračunaj.

Tončijeva naloga je nabava vabe. Lovimo na ogabnega morskega črva, ki zgleda kot šlauf poln dreka in krvi, z migajočimi nožicami (ki ful privabljajo ribo, če ni črv mrtev) ob strani in velikimi, kleščam podobnimi usti. Ker baje lahko uščipne k’ svinja, ga moraš zelo previdno (še živega) rezat z zadnjega konca.

Jaz poskrbim za »smišne cigare«, plato piva in hrano, ki jo jemo med ribarjenjem. Ne vem, če je potrebno tukaj napisati da, če bi jedli samo tisto kar bi ulovili, bi domov hodili sestradani.

Da bi dokazal, da so naše odisejade vedno varne in zabavne bom v prihajajočih dneh opisal eno od naših ekspedicij v širni fažanski zaliv. Be prepared. Če pa boste slučajno v prihajajočih dneh hodili po fažanski rivi in šli mimo kafiča Porto, preglejte inventar. Če med inventarjem zagledate rjavo-samsonovsko-dolgolasega in neobritega suhca, ki izpod očal škica mlade turistke, to je Jerić. Možakar je ful prijazen in bo pomagal. Nikar ga pa ne prosite, da vas pelje »u ribe«.

Lahko pa že zdaj rečem, da komaj čakam naslednjo odpravo. Lep dopust vam želim.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev na “Ribari do jaja ali po-dopustniška depresija”

  1. (Š)pelca pravi:

    Pa kake ribe vi pravzaprav lovite, tudi tiste z dvema nogama? Jasno je, da tiste ne morete pojest :lol:

    aja, saj je kasneje napisano, da Jerič škica mlade turistke …

    jaz v glavnem na pravo ribičijo ne bi mogla, ker je treba baje bit tiho, itak nobena prava ženska ne more bit tiho – kar pomeni, da so si moški izmislili ribičijo samo zaradi tega, da bi se malo od žena in deklet in ljubic spočili . :lol:

  2. pika pika pravi:

    Špelca, na gril damo vse ribe, ki jih fantje nalovijo, tako da tiste na dveh nogah že na daleč bežijo pred mojim nožem ;-) . In nič bat, žena ima svojevrsten mir na “ribiški dan”!

  3. fetalij fetalij pravi:

    hahaha, kul :D komaj čakam na tisto “epizodo” :D

  4. Gomi pravi:

    vsaka čast, odličen blog :)

  5. MaMlaz MaMlaz pravi:

    (Š)pelca… ženska na čolnu=voda v kolenu :twisted:

    Gomi… hvala

    Feto… jebeš Hemingwaya. Po naših ribičijah bi mogli film posnet. :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !