Arhiv za 1. Maj 2008

HRČKARJENJE

1.05.2008 ob 08:52

Hrčkarjenje oziroma kramarjenje je, kljub temu, da se strašansko nobel sliši, en zelo zoprna zadeva, saj človeka pri progresivnem stadiju te bolezni, pesti huda prostorska stiska.

Že drugič v dveh tednih odpravljam posledice hrčkarjenja. In povem vam, dragi moji, da to sploh ni zabavno. Še posebej ne, če je glavni hrček še živ.

Moj deda Milovan (Miki, po domače) se je s tem “zanimivim” konjičkom začel ukvarjati nekaj deset let nazaj in se je v tem času nabralo krame za popizd.. Zarjaveli vijaki, 17 kolutov pocinkane žice v SKUPNI dolžini 15 metrov, metrski konci plastičnih cevi za vodo, stara (seveda) neuporabna kolesa brez gum, preperele deske, stoli brez sedal, gnili kavči, 30 let stari štedilniki, ki so (seveda) še dobri, neuporabni svedri, zviti in zarjaveli žeblji… Vsega je, kar češ. In nič od tega ni vredno pol piz.. mrzle vode.

Saj niti ne gledam materialno vrednost teh stvari in ja, vem da se človek na določene stvari naveže. Ampak… Krama je bila, krama je in krama bo. Nikoli nič drugega, kot krama.

No… Te dni Mikiju prestavljamo njegovo leseno bivališče iz ene betonske plošče na drugo. Jebiga, silom prilike je treba leseno hišico prestavit. Ni panike… Razen, da bi jo bilo ziher enostavneje zažgat. Kar bi rad povedal je, da je v tej njegovi hišici je nekaj “novodobnih” predalnikov (ki so, mimogrede, tudi samo še za na ogenj) in vsak od teh predalnikov ima predale polne, pravilno ugibate, krame. Razna tesnila, izvijački, ventilčki – vsi drugačni, vsi enako neuporabni, sponke, kabelčki, ni da ni…

Kljub protestiranju starega hrčka bolezen simptomatično zdravimo. Simptomov je sicer za dva kontejnerja, ampak se ne damo. Je pa, ugotavljam, nalezljivo.

Moj “fotr” je ob pogledu na dva zarjavela ventila in kos kabla rekel: “Glej, to bi se pa še dalo kdaj ponucat.”

Here we go again…

  • Share/Bookmark