Arhiv za April, 2008

Danes…

22.04.2008 ob 22:06

ni bil moj dan.

Jutro se je pričelo prehitro. Mali Smrkec me je sprehodil od vrtca še enkrat proti domu, ker je pozabil, da je dan Zemlje, kar pomeni, da so v gumijaste škorenjce obuti otroci za sabo veselo vlekli maso miniaturnega in pisanega plastičnega pribora za vrt. Vsi. Razen našega. No, vsaj jaz bi zjutraj dala lastno desnico v ogenj, da je edini pozabil na gospo Zemljo. Kar pomeni, da sem kaj kmalu rahlo nevrotično brenčala okrog vseh možnih najdbišč potrebnih rekvizitov.

Sem omenila, da me je moj disciplinirani duh ob jutranjem alarmu vrgel pokonci, telo pa ni sledilo njegovemu ukazu? Oziroma samo na pol. Nekako tako, da sem še kakšnih deset minut sede dremala in se nato sama sebi čudila, kateri demon me je posedel sredi prazne postelje.

Ta isti demon je v službi prilepil vsakemu nevidno štoparico na čelo in odšteval minute do njegovega odhoda. Mimogrede je prebrnil kakšno samo njemu motečo stvar in zabrisal na tla točno tisto, po čemu so segle moje roke.

In, ker mi ta mesec Jupiter ali Saturn stoji na Luninih prstih, kar v prevodu pomeni, da še nisem čisto prepričana, če se ne bo pred minus na TRRju postavil še en minus (pa saj to ni tako slabo, ne ;-) ), me je na pošti čakala še pošiljka. S plačilom ob prevzemu, da ne bo pomote. Dobro, da je deževalo in, dobro, da sem bila brez dežnika. Lepo me je hladil aprilski dež na poti do bankomata (in nazaj). In čisto rahlo je izparevalo iz mojih ušes…

Doma se, po prihodu iz službe običajno poje kosilo. Tokrat sem kot predjed zaslužila kup očitkov in negodovanja za k****v plastični lijak, ki sem ga najmanj pred tremi leti odpremila s smetarji. Ker ga je ta ista oseba, ki ga je na današnji dan ZELO pogrešala, nekje takrat “malo” pogrela, da je izgubil svojo obliko z namenom vred. In ker predjedi VEDNO sledi glavna jed, sem jo zaužila v obliki negodovanja nad preštevilnimi začimbami, ki so zložene na :twisted: napačni polici.

Rešil me je hišni telefon. Napaka! Mož me je spraševal, zakaj se ne javljam na mobitel :shock: . Skozi možgane so mi šinili vsi možni najditelji, ki bi se v tem trenutku lahko hahljali ob vsebini sms-ov in… auč, tudi vseh svojih fotk ne bi delila z uslužbencem pošte ali cvetličarko. V bistvu me ni klical zaradi mobitela, ne na poti domov, čeprav se ponovadi ob tem času pravkar “odštemplja”, ampak mi je sporočal, da je še v službi. Še začimbico? Pol ure nazaj je izvedel, da popoldne prijatelj gradi škarpo, in ker obljuba dela dolg…sem popoldne sama izselila eno klet kložovne (ne veste, kaj je to? Malo manjše, še malo manjše, malo večje in predvsem preštevilne škatle skrbno varovanih smeti. Tudi kakšna omarica ali dve se najdeta vmes. Otroški sedež. Stol za hranjenje. Nikoli uporabljen kavni servis neznanega darovalca. Kup plastike zraven kupa pliša. Staro ogledalo. …)

Sladica je bila “piece of cake”. Pikiju Velikemu smo zamotali ves star papir, ki se je skrival v kleteh, v svežnje pripravilli želodčke in zaspančke za posteljo, odigrali še nekaj partij “enke” in…

Hvala ti, ura, da si prisopihala do osme :D ! Jutri lahko malo hitreje. Hvala :D .

  • Share/Bookmark

ABIKU OTROCI

21.04.2008 ob 14:53

…so otroci, ki se rodijo prehitro (nekje med 6. in 8. mesecem nosečnosti), s težavnim porodom (dolgotrajnim, z ovito popkovino okrog vratu ali celo roke ali noge, z nogami oz. medenico naprej), s poškodbami pri porodu, s hudimi prirojenimi boleznimi (fizičnimi ali psihičnimi), z večjimi znamenji na telesu itd. Abiku otroci so tudi tisti, ki ta znamenja pridobijo kot posledico raznih nesreč ali poškodb.

Tendenca vseh ljudi, ki jih “vodijo” abiku energije, je trpljenje. Trpljenje z nasmehom. Sladkost in grenkoba je njihova osnova, njihova izbira. Njihov največji sovražnik so notranji konflikti, ki nemalokrat začnejo proces samodestrukcije. (Ki niti ni tako “samo”, saj potegne za sabo vse “šibke”.) Zanje je značilen pretiran pogum, nespoštovanje omejitev, “kukanje” čez rob, trma, izzivalnost, močna čustva (tudi pozitivna!), jok brez razloga, samopomilovanje, hitre spremembe razpoloženja in še…in še…in še! Vse, kar lahko zaobjame beseda PRESENEČENJA.

Intenzivne sanje, nočne more, padci s postelje, spanje v intervalih, to so običajne noči naših Abikujev. Ponoči lahko ne sanjajo, ampak “odpotujejo” v svojo skupnost, zato so zjutraj utrujeni, težko jih zbudimo.

Ti otroci so globoko povezani s spiritualnim življenjem in njihovo spiritualno druščino. Pogovarjajo se sami s sabo, postavijo si lastno “gledališče”, komunicirajo z izmišljenimi prijatelji. Živijo v dveh paralelnih svetovih – na fizični in spiritualni ravni.

Praviloma so visoko inteligentni (znanstveniki, umetniki- inspiracijo dobijo od svojih spiritualnih prijateljev), in zaradi pomanjkanja oz. odsotnosti strahu, velikokrat tudi izredno uspešni. Odlikuje jih zvestoba in močna intuicija, ki jih nemalokrat reši pred poškodbami ali celo smrtjo, če jo le poslušajo. So resni, odločni, reagirajo zelo odraslo, najdejo rešitev pri navidezno nepremostljivih problemih. Naš največji uspeh je, če pridobimo njihovo zaupanje. Takrat postanejo naš blagoslov, naše darilo, naši angeli varuhi.

Ker pa so, kakršni so, potrebujemo zanje veliko potrpljenja, ljubezni in razumevanja za njihove cikluse.

In ti otroci enkrat odrastejo…

Takrat postanejo odrasli Abikuji ;-) .Tako jaz živim z enim pasivnim otroškim Abikujem, drugim aktivnim otroškim Abikujem in tretjim (trenutno) hiperaktivnim Abikujem v odrasli obliki.

Mir z mano in vami, če ste se našli v tem opisu :D !

  • Share/Bookmark

Izziv

19.04.2008 ob 22:36

Enkrat mesečno jo zjutraj odkurim na predavanje in se vrnem zvečer. Večino mojih načel in pogledov se postavi na glavo, odkrivam nova znanja, nove izzive, nekatera dosedaj komplicirana vprašanja postanejo neskončno enostavna. Vse je logično in se sestavlja kot puzzle. Zdi se, kot da sedim na satelitu visoko nad svojim življenjem in postavljam napačno položene delčke mozaika nazaj na svoja mesta.

Hmmm, dokler ne treščim nazaj, naravnost v sočno realnost. Opremljena z novo dodatno opremo, pametna za tri, le navodila za praktično uporabo sem nekje založila. Očitno :-( .

Najbrž samo še ni pravi čas, ali pa sem opravila test, ne da bi vedela za to.

Tako lahko še naprej vestno sedim v prvi vrsti neukih, s sveže ošiljenim svinčnikom puščam sledi listu za listom in čakam nove preizkušnje.

  • Share/Bookmark

Second life za džabe!

18.04.2008 ob 11:36

Res je dragi moji. In ne samo, da lahko gledaš in poslušaš. Lahko se dotikaš, vonjaš… Skratka, lahko uporabiš vse čute, ki ti jih je velikodušno podarila mati narava.

No pa začnimo.

Gledam zadnjič na TV-ju eno oddajo, ki se ji reče “Na robu znanosti” in se tam en možakar pripravlja razlagat o tem, kaj so to lucidne sanje.

“A je kdo kdaj slišal za lucidne sanje?” – sprašujem svoje včerajšnje sogovornike.

Nika je sicer slišala, ampak to ni ravno tisto, ko se zjutraj zbudiš začuden-potešen in z mokrim spodnjim perilom. (saj vem, da je bil hec ;) )

Tekst pod sliko je copy-paste iz tulele. Sam, namreč, nimam zadostnega znanja, da bi o tem razpredal. Drugače povedano… Zakaj bi odkrival toplo vodo? :mrgreen:

Torej, kaj lucidne sanje so?


Definicija

Lucidne sanje so sanje v katerih se človek popolnoma zaveda dejstva da se nahaja sredi sanj in to svojo vednost uporabi za spreminjanje toka sanj.

Lucidne sanje? Kaj je to?

Zamisli si, da spiš. Zamisli si, da spiš in sanjaš. Tvoje sanje se odvijajo v vsej njihovi skrivnostni nepredvidljivosti in ti se pasivno prepuščaš njihovemu nezavednemu toku. Dogodki si tekoče sledijo eden drugemu, kot utečena dramska igra na gledališkem odru. Nenadoma pa tok nezavednosti prekine subtilen preblisk umske prisebnosti. Vidiš namreč letečega slona. In to roza barve. Velik leteči slon roza barve. Ne samo, da ni siv, tudi leti. Saj to ni mogoče. Tvoj notranji vodnjak čutne, zaznavne zavednosti se je nenadoma prebudil iz globokega spanca in v tebe, v tvojo dušo, v tvojo bit začel brizgati adrenalinske valove popolnoma vsakdanje a ponoči nikoli prisotne zavesti. Iznenada se popolnoma zaveš absurdnosti nastale situacije in vse kar lahko izjaviš je le: “Sanjam! Pa jaz sem sredi sanj!”

Kratka in jedrnata razlaga

Poznate Star Trek? Ja? Potem poznate tudi Holodeck. Ja? No, to je to.

Malo zgodovine

Do pred nekaj desetletji je za zavestne sanje veljalo, da niso mogoče, da ne obstajajo. Zavest, medtem ko spimo, torej ko smo nezavedni? Nemogoče! Primere, ko so ljudje pripovedovali, da so imeli lucidne oz. zavestne sanje so materialistični znanstveniki obravnavali le kot nenavadne okultistične anekdote, nevredne kakršnegakoli znanstvenega obravnavanja.

Potem pa sta v poznih sedemdesetih, čeprav sta bila geografsko zelo oddaljena, skoraj istočasno dr. Stephen LaBerge in Alan Worsley s kolegi, v njihovih spalnih laboratorijih prvič v zgodovini med spanjem, z vnaprej določenimi premiki oči signalizirala zunanjemu svetu da, ja, sanjata! Postavljen je bil nov mejnik v (zahodnjaški) človeški zgodovini, sanjske meje ki jih je postavila empirična znanost so bile končno porušene. Miti o sanjah so dobili nove, epske razsežnosti. Človek je odkril nov svet.

Ko sem luciden…

Sanjač lahko v svojih lucidnih sanjah počne vse in karkoli. Ko se sanjač zaveda, da sanja, lahko po svoji volji spreminja potek in podobo sanj, lahko preoblikuje sanjske osebe in podobe. Fizične, moralne in druge omejitve odpadejo. Sanjač sam se odloča kaj bo iz njegovih sanj. Zabava, neskončna, neomejena zabava, obisk nikoli videnih krajev, planetov, galaksij, letenje, Matrix style , kakršnekoli oblike seksa, udejstvovanje v prizorih kateregakoli filma, skupinske sanje, sanjsko zdravljenje, sanje, ki napovedujejo prihodnost, obisk preteklosti, prihodnosti, posvetovanje s svojim notranjim duhovnim voditeljem, poistoveti se z drugo osebo/stvarjo/živaljo v sanjah, spremeni karkoli v karkoli drugega, neskončne možnosti učenja, novih izkušenj, samorazvoja, itd, itd, ipd..

Res pa je, da obstajajo različne stopnje zavednosti oz. lucidnosti in vsega naštetega ne moremo vedno početi.

Avtor članka je en model Strawin.

Gledam pozitivne lastnosti.

Nepokretni v sanjah shodijo, slepi spregledajo, lačni so siti, revni so bogati…

Še na dopust ni treba odpotovati. Samo vzameš tabletko za 2-3 tedne spanja (že stari Aldous Huxley je vedel, da je nekaj na tem), ufuraš si infuzijo in kateter in greš kamor hočeš. Brez gneče, z vedno lepim vremenom in najugodnejšo temperaturo…

Poraja se mi samo ena dilema…

S sanjami ponavadi upravlja podzavest. Če zavest prevzame to vlogo… :shock:

Kam potem izginejo skrita sporočila, oziroma ali lahko sanjsko knjigo vržemo v smeti?

  • Share/Bookmark

ZDRAVNIKI nabijem vas na K…. !!! Vas in javni sektor!!! (pay it forward)

10.04.2008 ob 21:29

Drugače nisem nek tip človeka, ki bi se razburjal ob dogajanjih v javnem sektorju, zdravstvu, notranji politiki in podobno, ampak…

S kako kurčevo pravico nekdo, ki ne proizvaja nič drugega, kot kup odvisnikov o tabletah in napihuje lastno pomembnost ima obraz zahtevati 30% zvišanje plač. Naj mi, prosim, nekdo razloži od kod jim ta pravica. Na podlagi česa? Saj smo vsi obremenjeni s službo. Časovno, psihično in fizično. Ali se meni (dejansko) kolesa narobe vrtijo in resnično ne opazim, da so dejansko oni ta revni.

Javno upravo ne bi niti omenjal…

Ne vem! Ne štekam tega egoizma. Kot, da se ne zavedajo, kaj to lahko prinese za sabo! Verižna reakcija je en veliki kurac nič v primerjavi s tem kar bi se moralo zgodit pa se, žal, (zopet) ne bo. Mah… Ne bom več bentil… Grem si raje pivo spit

Predsedniki uprav pa svojim delavcem ne morejo izplačati 10% povišico, ker bi to povzročilo inflacijo, češ niso zadosti produktivni. Jaz od našega (upravnega odbora) tega stališča tudi nikoli nisem začutil. In mi je jebeni feeling, da sem konj, ki tečem za korenčkom, navezanim na palico.

Zakay pay it forward?

Poizkusit to poslat dalje Mogoče se prime. V bistvu se sprašujem, kako to da že ni?

Upam, da ni pretenciozno… Ideja pač.

Po pravici – pišem tale post že eno uro in pol, tako da me jeza že malo mineva… prej sem še študiral, da bi napisal da bi jih jaz na cesto poslal in zaposlil raznorazne Evropejce.

Stanje duha pa še vedno…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark