Ljubkovalna imena. Za otroke, hišne ljubljenčke, partnerje, spolne organe, etc. Ljudje prav zares imamo potrebo nekaj ali nekoga, ki nam je bolj ali manj blizu srca, poimenovati z neko bebavo besedo. Seveda sem tudi jaz med tistimi. Namreč, dolgo je že od tega, da sam ženo poklical po lastnem imenu. Kličem jo enostavno “draga”, “mačka” ali “baba”. 
Če jo pa že pokličem po imenu, ji dam vedeti, oziroma že sama ve, da mora biti nekaj hudo narobe. Otroka že tako ali tako imata od rojstva eno ime zapisano v rojsnem listu, kličemo jih pa itak vsak po svoje.
Tako, kot jih imajo ostali, sem ga “fasal” tudi jaz. Ljubkovalno ime, namreč. “Dragi” je eno od tistih, katerim ne ugovarjam in mi je nekako normalno in sprejemljivo. Moram pa priznat, da me je pa zadnjič kar zvilo v želodcu, ko me je žena poklicala ne več ne manj, ampak “LUBIKA”. In to v družbi! Ne rabim niti razlagat, kako zelo je ta beseda “prizadela” moj (na trenutke res prevelik) moški ego. Ne moreš, no! Drugič me raje z bulerjem direkt v levi jajc brcni. Rajši, kot tole.
Pismo, ne moreš nekoga, ki pri svojih 110-ih kilogramih in 190-ih centimetrih izgleda približno takole (ja, vključno z brki),
klicat “LUBIKA”, “LUBA” in podobne izpeljanke. It ain’t thing to do!
Darling, just call me dear. Please.
!!!)
.
) in čakali kdaj bo kuža opravil potrebo. Izraz na njihovem obrazu bo ostal namontiran za vprašanja in izjave tipa - 
